-
1 term
[tə:m] 1. noun1) (a (usually limited) period of time: a term of imprisonment; a term of office.) doba2) (a division of a school or university year: the autumn term.) semester3) (a word or expression: Myopia is a medical term for short-sightedness.) izraz•- terms2. verb(to name or call: That kind of painting is termed `abstract'.)- in terms of* * *I [tə:m]nountermin, strokoven izraz; beseda, izraz; plural izrazi, način izražanja, govor(jenje); termin, rok, čas (doba) trajanja; commerce plačilni rok, čas dospelosti menice; plural določbe, pogoji (v pogodbi); cena; honorar; odnosi; British English kvartal, plačilni dan, termin za plačanje; juridically zasedanje, čas (sodnega) zasedanja; določeni čas posesti (zakupa, najema); British English university trimesečje, trimester; semester; mathematics člen; logic pojem; medicine obsolete menstruacija; obsolete mejnik, mejni kamen; geography skrajna, končna črta ali točkain plain terms — odkrito, naravnostnot on any terms — pod nobenimi pogoji, za nobeno cenoinclusive terms — skupaj s postrežbo, z razsvetijavoreasonable terms — pametne, sprejemljive ceneterms of delivery economy dobavni pogojito be on good (bad) terms with s.o. — biti s kom v dobrih (slabih) odnosihto be on (familiar) terms with s.o. — biti prijatelj s komto be not on speaking terms with s.o. — ne govoriti s kom, biti sprt (skregan) s komwhat are your terms? — kakšne so vaše cene? kaj zahtevate?to bring s.o. to terms — naložiti komu svoje pogojeto come to terms — popustiti, odnehatito make terms, to come to terms with s.o. — pogoditi se, sporazumeti se s komto set a term to s.o. — staviti komu terminII [tə:m]transitive verbimenovati, označevati
См. также в других словарях:
odnòs — ôsa m (ȍ ó) 1. kar obstaja med stvarema, stvarmi, ki imajo z določenega stališča kaj skupnega: dognati, poznati, ugotoviti odnos; izraziti odnos med stvarmi z dogovorjenimi znaki; časovni, merski, posledični odnos; stvari so v prostorskem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
opráviti — im dov. (á ȃ) 1. uspešno končati a) kako delo, opravilo: opraviti izpit, tečaj; vse je opravil sam / mizarska dela je že opravil; opraviti poljska dela / opravil je vse potrebne formalnosti b) kaj zahtevanega, pričakovanega: opraviti svojo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poslúh — a m (ȗ) 1. zmožnost razločevati tone različnih višin: imeti, izšolati posluh; dober, izreden, zanesljiv posluh / glasbeni posluh / igrati, peti po posluhu brez uporabe not ♦ muz. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svét — á m (ẹ̑) 1. celota nebesnih teles, sistemov teles in prostor, v katerem so: teorije o tem, kdaj in kako je nastal svet; star kot svet zelo / v različnih religijah stvarjenje sveta // nav. mn., navadno s prilastkom nebesno telo, sistem teh teles … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prôstor — óra m (ó ọ) 1. kar je nesnovno, neomejeno in v čemer telesa so, se premikajo: filozofi razlagajo prostor različno; prostor in čas / neskončen, vesoljski prostor 2. z najmanj eno točko, ploskvijo določen del tega: prostor okoli hiše je od tu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
združíti — in zdrúžiti im, tudi zdrúžiti im dov. (ȋ ú ū; ū ȗ) 1. narediti, da pride kaj skupaj, na eno mesto: združiti živali enake starosti; prostorsko združiti obrate v novi stavbi // narediti, da pride kaj skupaj sploh: vlakna združi stroj; s šivanjem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
